Vsi Marinini moški

Marine Le Pen, kandidatka za francosko predsednico, ki ji ankete javnega mnenja napovedujejo najmanj uvrstitev v drugi krog, se ima za svoj politični uspeh zahvaliti trem moškim. A potem, ko je že kazalo, da ji vzorniki, oče Jean-Marie ter predsednika Putin in Trump, s pomočjo katerih je spretno izoblikovala svojo predvolilno podobo, ne morejo več škoditi, se je zdaj pokazalo, da lahko njene sanje o zmagi tudi pokopljejo.

Za velik del Marininega uspeha, pa tudi očitkov na račun populizma in nestrpnosti, je zaslužen njen oče, dolgoletni voditelj Nacionalne fronte. A politik Jean-Marie Le Pen, od katerega se je naučila preživeti v moškem svetu francoske politike, kjer so bile ženske doslej dobre zgolj za okras in morebiti še za kakšen škandal, jo je vendarle obdaril z za današnji čas  neprecenljivo lastnostjo, govorico brez dlake na jeziku. In celo takrat, ko ji ta lastnost škodi, Marine za razliko od svojega očeta, nato pa celo sovražnika, zmaguje. Oče in hči sta pred leti javno prala perilo v medijih, nato pa je Marine skupaj z očetom iz stranke uspela izgnati abrazivni rasizem in antisemitizem, ki je segel celo do zanikanja holokavsta. Kakorkoli že, družinski spor se ji je obrestoval, njene javne podobe pa ni očrnilo niti razkritje dejstva, da ji je, ko je bila Nacionalna fronta na robu bankrota, prav oče posodil denar.

Ko je Le Penova pred tedni obiskala Kremelj, to ni bila samo novica dneva v medijih obeh držav, pač pa tudi začetek nevarne igre, ki si jo je v Francoski predvolilni vročici že večkrat privoščila. Marine nikoli ne pozabi povedati, da je vneta občudovalka Vladimirja Putina, od Rusov si je tudi sposodila denar, s katerim financira kampanijo, v svojih javnih nastopih pa ob tem nikoli ne pozabi dodati, da bo, če se bo zavihtela na oblast, sankcije proti Rusiji nemudoma odpravila. A v vnemi, da svojo javno podobo gradi na drugačnosti in se skuša z vsemi sredstvi lotiti konkurentov, ji utegne zdaj ruska karta škoditi. Bržkone je bila nedopustljiva napaka, ko se je v sporu s tretjim političnim vzornikom, ki mu dolguje vsaj nekaj svoje slave, ameriškim predsednikom Trumpom, postavila na napačno stran in obsodila Ameriško posredovanje v Siriji.

Francijo, Ameriko in Rusijo, geografski razdalji navkljub, vežejo stoletja zgodovinskih odnosov, ki bi jih z eno besedo najlažje opisali kot ambivalentne. Od kipa svobode in dramatičnega poraza Napoleonske vojske v ruski zimi, do boja z nacizmom in posredovanja v Iraku. Za Francoze sta bili tako Rusija, kot Amerika zmeraj nekoliko barbarski sili, ki ju velja občudovati in se ju hkrati bati. Ko je Le Penova na začetku leta obiskala New York in so jo kamere posnele, ko je vstopala v Trump Tower, je vse skupaj delovalo kot začetek dolgoletnega prijateljstva med dvema outsidejema, ki jima bo uspelo spremeniti politični tok dogodkov, a po Marininem velikem lapsusu prejšnji teden, ko je v bran vzela Putina in kritizirala Trumpa, so se tudi karte na domačem, Francoskem prizorišču premešale.

Domnevno vpletanje Rusije v predvolilno tekmo onstran Atlantika je po tomahavkih nad Sirijo bržkone potihnilo, Le Penova pa utegne Kremeljski obisk drago plačati, nobenega dvoma namreč ni, s kom bodo Francozi potegnili, ko se spreta Rusija in ZDA.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged , , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>