Zamujena priložnost tretjega sveta

Nekoč je že sama omemba besede BRICS pričarala nasmeh. Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika, vse po vrsti so se zdele svet brezmejnih možnosti, znanilke novega časa. Dokler ni izbruhnila svetovna gospodarska kriza. Manj kot desetletje zatem se režimi, ki vladajo četrtini zemeljskega površja in v katerih živi štirideset odstotkov svetovnega prebivalstva, šibijo pod težo gospodarskih težav, njihov vpliv v vedno bolj globaliziranem svetu pa iz leta v leto slabi. Kako je mogoče, da je nekoč tako obetavnim državam pošla sapa?

Čeprav skupni bruto domači proizvod BRICS držav še danes znaša spoštljivih 16 tisoč milijard dolarjev, dejanska gospodarska moč peterice komaj sega prek njihovih državnih meja. Visokoleteči cilji, kot so recimo nameravana ustanovitev razvojne banke, ki bi lahko konkurirala Svetovni banki in Mednarodnemu denarnemu skladu, ali pa zamisel o alternativni valuti, s katero bi v mednarodni trgovini vsaj delno nadomestili ameriško valuto, so se razblinili kot že zdavnaj pozabljene sanje o skupnem delovanju na področju informacijske tehnologije, s katerim bi s svetovnega vrha izrinili ameriške velikane. V resnici se je moč dolarja v času po krizi le še okrepila, Mednarodni finančni sklad, kot tudi sodobne tehnologije, pa ostajajo trdno v rokah razvitih držav.

Od nekdanjih napovedi hitrega preboja je ostalo bore malo, gospodarstva BRICS se danes ukvarjajo s posledicami nizkih cen surovin, kmetijskih pridelkov in nafte, ki ostajajo njihovi edini zares konkurenčni izvozni artikli. Naftni velesili iz kluba obetavnih, Rusija in Brazlija, nikakor ne izplavata iz recesije, Kitajska, nekdaj gonilna sila svetovne trgovine, pa hodi po robu finančnega zloma. A še veliko bolj klavrno od gospodarskih razmer je v peterici stanje demokracije, ki zgolj potrjuje tezo, da se uspešna gospodarstva lahko razvijajo zgolj v demokratičnih družbah, s svobodnimi volitvami in ob vladavini prava. Medtem ko aktualni brazilski predsednici Dilmi Rousseff prav danes grozi odpoklic, njen predhodnik in mentor Lula da Silva je že v preiskavi zaradi korupcije v vrhu državnega naftnega podjetja, se tudi voditeljem drugih BRICS držav majejo stolčki. Jacob Zuma, predsednik Južnoafriške republike in obenem daleč najmočnejše stranke Afriškega Nacionalnega Kongresa, sicer nekdanji šef obveščevalne službe, se kar ne more otresti očitkov o korupciji in brezobzirnem vladanju, medtem ko se drugi predsednik iz vrst nekdanjih obveščevalcev, Ruski Vladimi Putin, na čelu svoje države ohranja zgolj s spretnim izogibanjem omejenih mandatov, ki veljajo v demokratičnih državah.

Kako krhko je zaupanje ljudi v vladajoče elite peterice držav, mogoče najbolj plastično opisuje kitajska preganjavice in z njo povezano omejevanje družbenih omrežij in s tem dosežkov, ki jih je v globalno družbo prinesla informacijska tehnologija, zlasti pa mobilni internet. Spomnimo, niti desetletje ni preteklo, odkar nam je Apple postregel z novo domislico – pametnim telefonom. In prav v tem času, so se razblinile sanje o prevladi tretjega sveta.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>