Draghijevo težko orožje

Ko je prejšnji teden Evropska centralna banka sprejela nov paket ukrepov za spodbuditev rasti, so se potrdili sumi, da se tudi evroobmočje nevarno nagiba prek roba deflacijske spirale. A znižanje obrestnih mer in novi nakupi vrednostnih papirjev, s katerimi se Draghi nadeja spodbuditi inflacijo, nista naletela na pretirano odobravanje. Nasprotno, ko je guverner na tiskovni konferenci zatem priznal, da gre, ukrepom navkljub, evropsko gospodarstvo lahko rakovo pot, je postalo jasno, da v politiko poceni denarja verjamejo le še nepoboljšljivi optimisti.

Strah pred novo finančno krizo je iz tedna v teden večji. Še celo Mervyn King, nekdanji guverner Angleške banke, ki je med preteklo finančno krizo branil in obranil funt zdaj priznava, da je ponovna kriza neizbežna. Človek, ki mu je leta 2008 uspelo rešiti britanski bančni sistem je ta mesec priznal, da politiki bankirjev enostavno ne uspe obrzdati, v dokaz je navedel zgrešeno strategijo cenenega denarja, s katero skušajo že sedem let ozdraviti gospodarstvo. Da denar ne more biti zastonj in da negativne obresti preprosto nimajo smisla, nasprotno, da celo spodkopavajo tisto malo zaupanja, kolikor ga finančni sistem še ima, so pred desetletji že dokazali Japonci.

Ko so morali po poku nepremičninskega balona posredovati na svojem finančnem trgu, so se zapletli v večletno krizo, ki jo danes poznamo po zloveščem imenu izgubljeno desetletje. Zaznamovala jo je vztrajna deflacija, ki razen brezglavega tiskanja denarja in negativnih obrestnih mer ni prinesla nič dobrega, v dvajsetletnem obdobju od njenega izbruha,  med 1996 and 2015 pa je japonski BDP zrasel za borih 0,17%.  Država se še danes bori z recesijo, po nekaj uspešnih letih pa se je znova znašla na začetku, saj velja za najbolj zadolženo razvito državo, kjer obrestna mera trenutno vztraja pri minus desetinki odstotka.

A načrtovalce sproščene denarne politike, ki se, namesto k strukturnim reformam raje zatekajo k tiskanju denarja, prav nič ne bo izučilo. Kako bi namreč lahko drugače razumeli njihovo ponovno navdušenje nad negativno obrestno mero, ali po domače povedano, nad domislico, da ti posodim denar, ti pa mi ga boš na koncu vrnil manj, kot si ga prejel. Kdor torej misli, da lahko na dolgi rok živi v obrnjenem svetu, se krepko moti, saj iz nič ne nastane nič drugega, kot nič. Banke letos kar po vrsti presenečajo s slabimi rezultati, Deutsche Bank AG je prvič po letu 2008 imela izgubo in še celo ugledna skupina Credit Suisse beleži četrtletni primanjkljaj. Negativna obrestna mera vendarle ostaja naslednji evolucijski ciklus globalne ekonomije, vprašanje pa ostaja, če je bila ta Draghijeva bazuka vse kar premore, kaj bo ob naslednjem polomu, bo ostal brez težkega orožja?

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>