Nafta meša štrene

Tri desetletja so minila, odkar je največji trgovec z nafto po tihem priznal, da lahko zaloge črnega zlata kmalu poidejo. Zamisel je bila voda na mlin okoljskim aktivistom, ki so se z njo lotili podnebnih sprememb in še desetletja strašili svet pred energetsko krizo kataklizmičnih razsežnosti. Med tem pa so leta tekla in posel s črnim zlatom je cvetel kot še nikoli. Cena za sodček je v najboljših naftarskih časih zrasla krepko čez 150 dolarjev in tako proizvajalcem kot tudi trgovcem, prinašala mastne zaslužke.

Ko je bil prejšnji četrtek sodček na New Yorški borzi vreden manj kot 40 dolarjev in so napovedi o skorajšnji naftni suši dokončno odšle v pozabo, so si tisti, ki so skušali v zadnjem trenutku zaslužiti, ponovno opekli prste. Razmere na svetovnem trgu so danes povsem drugačne in na nedavnem energetskem vrhu v Londonu je bilo slišati celo, da se cena nikoli več ne bo povzpela nad 100 dolarjev. Napoved, ki bi bila nekoč deležna porogljivega smeha, je zdaj vse bolj verjetna. Kot strela z jasnega se je najprej pojavil ameriški naftni preporod s tehnologijo hidravličnega lomljenja kamnin, nato pa še nafta iz podmorskih nahajališč ob Afriških in Brazilskih obalah, ki so s seboj prinesle zagotovilo, da tekočih fosilnih goriv še dolgo ne bo zmanjkalo. S tem pa je porušeno tudi krhko ravnotežje izvoznic nafte, združenih v kartelu OPEC in nekdaj vsemogočne proizvajalke se čedalje bolj soočajo s težavami.

Medtem ko si potrošniki nafte manemo roke, gre izvoznicam, kot sta na primer Venezuela ali Irak, krepko za nohte. Celo Savdska Arabija, ki še vedno sedi na največjih naftnih zalogah in jih lahko tudi najceneje načrpa, čuti pomanjkanje, a najkrajšo bo vendarle potegnila Rusija. Njeno gospodarstvo, ki je sicer v precej manjši meri odvisno od energentov, se že več kot leto dni otepa z recesijo. Lanskoletne sankcije zahoda zaradi Ukrajinske krize k izboljšanju razmer seveda niso pripomogle in po letošnjem skoraj 4 odstotnem padcu gospodarske aktivnosti ji Mednarodni denani sklad tudi za prihodnje leto napoveduje ohlajanje. V Moskvi priznavajo, da utegnejo padajoče cene nafte tudi v prihodnje ogrožati državno porabo, kar v zaostrenih mednarodnih razmerah in ob potrebi po močni vojski pomeni le še varčevanje na plečih ruskih državljanov.

Ob padajoči ceni nafte in svetovni ekonomski krizi je zato tudi Putinova prihodnost veliko bolj vprašljiva. Nov veter je začel poganjati druga jadra in svet se spreminja, kot že dolgo ne.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged . Bookmark the permalink.

Komentarji: 1

  1. haapy yack says:

    hoj
    Res, nafta meša štrene. Naftna industrija ilegalno odlaga odpadne vode, ki nastajajo v procesu fracking.
    Službeni dokument Zvezne države Kalifornije, Center za biološko različnost je odkril 2014. da je naftna industrija legalno deponirala 11 miljard litrov odpadnih voda, ki so ostale za frackingom. Odtekanje se je zgodilo na najmanj devetih inekcijskih vodnajakih za deponiranje, ki jih naftna industrija koristi, da bi se rešili kontanimiranega odpada…
    čaobao

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>