Tango z zategnjenim pasom

Iz varnega zavetja teroristične grožnje preži nočna mora svetovnih voditeljev. Kljub temu, da so v zadnjih šestih letih narodne banke gospodarstvom po svetu podarile za nepredstavljivih 12.000 milijard dolarjev svežega denarja in se obrestne mere držijo komajda nad ničlo, se svetovni ekonomski red ponovno seseda.

Očitno tudi poplava poceni denarja zdaj ne pomaga več, saj zgolj spodbuja k večjemu zadolževanju in brezbrižnemu prelaganju sedanjih težav na naslednje generacije. Zadolžitvena spirala je več kot zgovorna: od kriznega leta 2008 se zadolženost nenehno povečuje in to še celo veliko hitreje od domnevne gospodarske rasti. Še bolj skrb zbujajoče pa je, da so se dolgovi v zadnjih letih najbolj povečali prav v državah s tako imenovanimi hitro rastočimi ekonomijami, ki so računale na neobrzdano potrošnjo in obenem upale, da bodo hitro dohitele razviti zahod, zdaj pa so se znašle v zanki lastnega neuspeha.

Najslabše trenutno gre surovinarjem in tistim, ki so stavili na poceni delovno silo. Tono bakra na primer, ki kaže razmere v elektronski industriji, je bilo septembra mogoče dobiti za pol manj, kot leta 2011. Še slabše se godi nafti, sredi preteklega leta je sodček veljal 110 dolarjev, zdaj pa je zanj mogoče iztržiti le še pičlih 50. Nič čudnega torej, da se Rusija in Brazilija otepata recesije in celo Kitajska, desetletja motor svetovne trgovine, se sooča s posledicami gospodarskega ohlajanja. A težave razvijajočih se ekonomij v globaliziranem svetu že dolgo niso omejene z državnimi mejami. Japonska denimo, ki se je po kriznem padcu opirala na obsežen program monetarne ekspanzije ali po domače tiskanja denarja, je v tretjem četrtletju zdrsnila v recesijo, že peto po Lehman Brothers polomiji. Še celo Amerška centralna banka FED, ki je letos obetavno napovedovala opustitev kvantitativnega sproščanja, ali po domače spet tiskanja zelencev, očitno ostaja njegov ujetnik. Nič bolje ni v Evropi, kljub temu, da so zadnje gospodarske napovedi, v Nemčiji denimo, vsaj za kanec bolj optimistične, ekonomisti priznavajo, da se je prvo gospodarstvo evroobmočja zaenkrat izognilo recesiji zgolj zato, ker so nakupi v zvezi z begunsko krizo nadomestili izpad izvoza na tretje trge, zlasti na Kitajsko.

A smrtonosni tango povečevanja dolgov, gospodarskega pešanja in krčenja mednarodne trgovine se bo, po napovedih pozanalcev nadaljeval tudi v prihodnje leto. In pretakanju denarja iz države v državo, iz banke v banko in iz sektorja v sektor ni videti konca, kot v tej igri ni ne zmagovalcev in ne poražencev. Po vsej verjetnosti bomo tudi v prihodnje zategovali pasove.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>