Kapitalizem po komunistično?

Angleški pregovor pravi, da naj se tisti, ki ne prenese vročine, raje izogiba kuhinji. Podobno bi lahko trdili za novopečene državne kapitaliste in borzo. Potem ko so se lani sesedli finančni trgi Putinove Rusije, se zdaj nekaj podobnega dogaja tudi Kitajcem. Med marcem in junijem so tamkajšnje oblasti, v obupnih poskusih, da bi stabilizirale finančne trge drugega gospodarstva na svetu izdale za 48 milijard dolarjev obveznic, a kljub vrtoglavi finančni injekciji niso uspele umiriti razmer in zaustaviti kapitala, ki trumoma zapušča ranjenega velikana. Samo v drugem četrtletju tega leta je državo zapustilo za 224 milijard dolarjev. Rusija denimo, je za to potrebovala več let.

Znaki, da gre s kitajskim državnim kapitalizmom navzdol, se kažejo že mesece, v zadnjih tednih pa razmere dobivajo dramatične razsežnosti. Cene delnic na kitajskih borzah so padle za neverjetnih 40%, samo v ponedeljek denimo, so vsi vodilni indeksi izgubili osem odstotkov, kar je največ od sesutja globalnih trgov izpred sedmih let. Nepredvidljivi dogodki si sledijo z vrtoglavo naglico. Shanghajska borza je pred dvema tednoma komaj preživela kaos, ki ga je povzročila ponudba neznanega investitorja za prodajo petih ton zlata, ko so se odprle tudi druge borze, je svetovno ceno pretresla do obisti. Zgodovinski padec cene zlata, ki je investitorjem v plemenite kovine povzročil več milijardno škodo, pa je bil očitno zgolj odziv na objavo Kitajske centralne banke, ki je, prvič po šestih letih razkrila podatke o svojih rezervah. Presenečenju ni bilo konca. Centralna banka, ki si že mesece krčevito prizadeva stabilizirati domačo valuto, ima v svojih trezorjih pol manj zlata, kot so pričakovali optimisti, izkazalo se je, da so Ameriške zaloge kar šestkrat večje o kitajskih, prekašajo pa jih ne samo Nemci, marveč tudi Italijani in Francozi.

Ko se je Putinova Rusija lani zapletla v Ukrajinski konflikt in si nakopala finančne sankcije, je rubelj izgubil več kot tretjino svoje vrednosti, iz države pa je pobegnilo na stotine milijonov, ki so poiskali zatočišče v varnejših državah razvitega kapitalizma. Zdaj se to, kot kaže, dogaja tudi Kitajcem. Medtem, ko so si ta teden njihovi državni brokerji na vse kriplje prizadevali, da bi preprečili sesutje borz, so ostali finančni trgi ostali v zelenem. A s preprostim zamahom roke vendarle ni mogoče odpraviti težav, ki jih imajo kitajske oblasti s svojim državno vodenim kapitalizmom. Če Putinova Rusija na svetovnem gospodarskem zemljevidu, še zlasti ob zgodovinsko nizkih cenah energentov, ne zaleže kaj dosti, imajo Kitajci veliko večjo moč, tako veliko, da utegnejo, če jih zajame kriza Ruskih razsežnosti, zatresti ves svet.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged . Bookmark the permalink.

Komentarji: 1

  1. haapy yack says:

    hojla
    Pet ton zlata? In verjamete, da je pet ton zlata zatreslo kitajsko borzo. Črn humor.
    hoj

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>