Čakajoč na Putina

Pred dobrim letom dni so se razblinile sanje italijanskega premierja, ki je upal, da bo državo na hitro popeljal iz krize. Matteo Renzi je, po uspešni zmagi nad vrsto ostarelih politikov, šele dobrih šest mesecev vodil tretje največje gospodarstvo evroobmočja, ko se je soočil z najhujšo nočno moro. Italijansko gospodarstvo se je nenadoma spet začelo krčiti in če se je nameraval držati obljub, ki jih je dal Bruslju, se je moral odpovedati velikim javnim investicijam. Z njimi naj bi obudil domače povpraševanje in v državo vnesel vsaj kanec optimizma. Dolg naše zahodne sosede namreč znaša vrtoglavih 136 odstotkov, po deležu v nacionalnem dohodku ga prekaša zgolj Grški, kakršnokoli ohlajanje gospodarstva pa se takoj pozna v obsegu denarja, ki je na voljo za investicije. Zaostritev na Bližnjem vzhodu, nato pa še Ukrajinska kriza, sta Renziju prekrižali račune.

Nihče ne ve, kaj je italijanskemu premierju, najmlajšemu izmed voditeljev sedmih najrazvitejših držav, ki jih je Merklova prejšnji vikend gostila na Bavarskem, rojilo po glavi, ko je v sredo čakal na Putina. Vemo le, da je Ruski voditelj v Milano zamujal dobro uro in da je nato pustil čakati tudi Papeža v Rimu. A to sploh ni edina nespodobnost, ki si jo je Vladimir privoščil prejšnji teden. Medtem ko je popotoval po Apeninskem polotoku, so raketne topnjače njegove mornarice na Atlantiku sledile ladji, na krovu katere je bil takrat kanadski premier, prav tisti, ki je skupaj z Renzijem pred dnevi obedoval za isto mizo. Putinovih nespodobnosti je svetovna politika že vajena, kljub temu pa je pomenljivo, da je bil edini, ki ga med svojim italijanskim obiskom ni pustil čakati, osramočeni Il Cavalliere, nekdanji nesporni vodja Italije, ki je državo tesno povezal z Rusijo. S 33 milijardami letne menjave Renzi tako ostaja ujetnik nekdanje italijanske politike, ki se je bolj ukvarjala s poslovnimi interesi posameznikov, kot pa z ohranitvijo konkurenčnih sposobnosti izvozno usmerjenega gospodarstva.

Kot je Putin, ki je v zadnjih osmih mesecih že drugič obiskal Apeninski polotok, drugje v Evropi je pač nezaželen gost, poudaril v govoru ob robu svetovne razstave, so evropske sankcije samo italijanskim podjetjem odnesle 6 milijard, ob tem pa ni pozabil dodati, da je razvijanje stikov med državama “v interesu Italijanov”. K temu je Ruski voditelj večkrat prostodušno zatrdil, da poslabšanje odnosov z Zahodom nikoli ni bilo v interesu njegove države. A kakorkoli se že sliši Putinovo dobrikanje italijanski politiki, čez dva tedna, ko bodo evropski voditelji odločali o nadaljevanju sankcij proti Moskvi, Renzi verjetno vendarle ne bo na njegovi strani. Če odštejemo vsemogočno Kitajsko, Nemčija ostaja druga največja italijanska partnerica, Putin pa le vedno bolj osamljeni gospodar obubožane Rusije.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>