Grško pretiravanje ali pičla dva odstotka

Potem ko so Grki stopili skupaj in po vsej državi mrzlično zbirali gotovino, župan drugega mesta se je prav po balkansko pohvalil, da je v Atene poslal zadnje cente mestnega denarja, je napočil trenutek resnice. Nabranih 600 milijonov evrov je komaj zakrpalo luknjo, ki je ostala za torkovim poplačilom 750 milijonov težkega obroka Mednarodnemu denarnemu skladu. Grška vlada, ki je morala ta teden po manjkajoči denar celo v rezervni sklad, vanj je zadnja leta vplačevala presežke za poplačilo obveznosti, je zdaj prišla do konca.

Še celo gostobesedni Varoufakis je v ponedeljek priznal, da ima Grčija gotovine le še za dva tedna, nato pa bo, če ne dobi svežega denarja iz tujine, klonila pod težo dolgov. Če je verjeti izračunom, je po zadnjem izplačilu na državnih računih ostalo borih 90 milijonov evrov, drobiž za državo z 11 milijoni prebivalcev, od katerih jih je velik del odvisnih od javnih prihodkov. Naj gre za upokojence, javne uslužbence ali razvpite državne uradnike, verjetnost, da bodo učakali naslednje izplačilo plač in pokojnin v evrih, je vse manjša, da o zasebnikih, ki vladi dobavljajo blago ali zanjo opravljajo storitve, sploh ne govorimo. Ti izplačil niso videli že tedne, saj vlada ne poravnava več svojih obveznosti. Tega so Grki sicer vajeni, kadarkoli se je država soočala z likvidnostnimi težavami, je prišlo do začasne ustavitve izplačil, a tokrat se zdi, da so zadeve vendarle nekoliko drugačne. Davki se sicer še vedno stekajo v državni proračun, a nakazila na javne račune so iz dneva v dan manjša, vsi pa čakajo na trenutek, ko bo Tsipras prisiljen objaviti grexit in bodo državo spet preplavile drahme.

In medtem, ko v zakulisju mrzlično potekajo zadnji poskusi dogovora med Varoufakisovimi in Dijsselbloemovimi ljudmi, se evropski finančniki, za razliko od leta 2011, ko so se ubadali predvsem z vprašanjem, katera banka bo ob grškem bankrotu potegnila najkrajšo, zdaj razmišljajo, kaj bi odhod Grčije iz evroobmočja pomenil za skupno evropsko valuto. Veliki mednarodni investitorji so v zadnjih mesecih namreč živahno kupovali obveznice in delice drugih zadolženih držav evroobmočja. V upanju, da je Evropa končno na poti okrevanja, je lastnike zamenjalo na milijarde obveznic in delnic iz drugih obrobnih članic unije, kot so Portugalska, Španija in Italija, za katere je še posebej zvesto garantiral Mario Draghi, zdaj pa bi vse skupaj lahko ponovno omajalo zaupanje v Evropsko centralno banko.

Vse, odkar se je na oblast zavihtela nova levica, je prvi grški finančnik Evropi v primeru bankrota svoje države napovedoval katastrofo seizmičnih razsežnosti, ki naj bi jo stala kar tisoč milijard. A Varoufakisove grožnje se lahko kaj hitro spremenijo v značilno balkansko pretiravanje, ne nazadnje, Grčija je v evroobmočju težka zgolj pičla dva odstotka.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>