Sod smodnika na vrhu ledene gore

Ko Švicarsko narodno banko v enem dnevu olajšajo za 60 milijard frankov, je preplah upravičen. Največja sprememba vrednosti ene od najuglednejših valut v zgodovini je investitorje prejšnji teden stala približno 400 milijard dolarjev in nagnala strah v kosti še tako prekaljenim mačkom, ki stavijo na medvalutnih trgih. A ko k volatilnosti menjalniških tečajev dodamo še padajoče cene surove nafte, ki k tlom vlečejo druge surovine in zgodovinsko nizke donose na državne vrednostne papirje, si pred očitnimi znaki ponovne recesije svetovnih razsežnosti ne moremo več zatiskati oči.

Medtem ko Kitajsko gospodarstvo zadnje mesece stopica na mestu, znaki ohlajevanja pa se kažejo tudi v Italiji, Franciji in celo Avstriji, se je vse bolj težko znebiti občutku vračanja na mesto, kjer smo se znašli pred petimi leti. Poplava poceni denarja, s katerim vlade zalagajo propadle naložbe, ki nikoli ne bodo prinašale dobička, blodnje o ponovnem zagonu gospodarstev z infrastrukturnimi projekti, ki ne služijo drugemu, kot polnjenju izbranih žepov ter nepremičninski baloni, ki se lahko vsak trenutek razblinijo v nebo. Obresti na Nemške desetletne obveznice še nikoli niso bile tako nizke, petletne, skupaj s Finskimi in Švicarskimi sploh ne prinašajo dobička, medtem ko so italijanske na zmerni ravni, kljub temu da se je javni dolg naše sosede v zadnjih petih letih s 104 odstotkov BDP napihnil na povsem nevzdržnih 133 odstotkov.

Edina svetla točka tako ostaja ameriško gospodarstvo, kjer delnice podjetij ne padajo, zaposlenost narašča, investitorji, veliki in mali pa kažejo neverjetne znake optimizma. Rast bruto nacionalnega dohodka se je tako okrepila, da se Ameriška centralna banka Fed, prvič po letu 2006, pripravlja na zvišanje dolarske obrestne mere. Nič čudnega torej, da v Frankfurtu bijejo plat zvona in mrzlično čakajo zadnje gospodarske rezultate članic, ki so vse bolj ujete v stagflacijsko spiralo nižanja povpraševanja in višanja brezposelnosti. Zmaga levičarjev na grških volitvah bi bila lahko tista iskra, ki bo zanetila sod smodnika na vrhu ledene gore.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>