Nov škandal starih znancev

O bankah je bilo v zadnjih letih prelitega veliko črnila in ko je že kazalo, da so nečednosti pometene pod preprogo slabih bank, ki smo jih z denarjem izdatno založili davkoplačevalci, je ponovno počilo. Tokrat se razlega na obeh straneh Atlantika. O škandalu v španski banki Santander, tisti, ki so jo pod vladavino Boruta Pahorja omenjali kot morebitno prevzemnico naše največje banke, bo kmalu razpravljal celo ameriški senat.

Po tem, ko je Španija postala članica Evropske skupnosti in prevzela še evro, je  doživela nesluten nepremičninski razcvet. V dveh desetletjih so cene zrasle za vrtoglavih 200 odstotkov in srečanje Iberskega polotoka s krizo je bilo zato toliko bolj boleče. Vsi se še spomnimo dramatičnega reševanja Španskih bank na vrhuncu evropske dolžniške krize. Z velikodušno pomočjo evrskih držav, ki so takrat mrzlično zbrale 62 milijard evrov, naj bi bile španske banke rešene, da bi se podobni krizi v prihodnje izognili, pa je vzniknila zamisel o bančni uniji. Evropska bančna agencija je kmalu za tem na novo določila tudi prag likvidnosti oziroma, koliko denarja morajo imeti banke vsak trenutek na razpolago, da varno in nemoteno poslujejo tudi v času suhih krav. In tu se začne zadnji škandal, v katerem poleg Santanderja nastopata tudi razvpiti Goldman Sachs in Oliver Wyman, prav tisti, ki je tako v Španiji kot tudi v Sloveniji pregledoval nečednosti, kasneje prenešene na slabo banko.

Kaj natančno se je v španski banki dogajalo, ne ve nihče, a dejstvo je, da je Santander del svoje Brazilske podružnice za pičlih 40 milijonov dolarjev posodil Goldman Sachsu. Neki bančnik je manever slikovito opisal kot, “pri Sachsu so plačani za to, da čuvajo kovček”. Zakaj? Španski lastniki banke so si s tem za nekaj let umetno znižali višino lastnega kapitala, prav tistega, ki ga morajo imeti v vsakem trenutku na voljo in ki naj bi zagotavljal trdnost banke. Vse skupaj bi ostalo varno skrito pred očmi javnosti, če se pri Santanderju ne bi hvalili, da so kar pol leta pred rokom uspeli zadostiti vsem pogojem Evropske bančne agencije.

Prav brezglavo mešetarjenje bančnikov s kreditnimi tveganji je leta 2008 potopilo Lehman Brothers in tudi z zadnjo Santanderjevo mahinacijo sta soglašala bančna regulatorja z obeh strani Atlantika. Mar to pomeni, da se v zadnjih šestih letih politiki še niso dovolj naučili in bančnikom še vedno, namesto pod, gledajo skozi prste?

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged , , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>