Črnogledost v Frankfurtu

Guvernerji Evropske centralne banke postajajo vse bolj podobni zdravniškemu konziliju, ki skrbi za bolnika, na katerem so poskusili že vse terapije, stanje pa je iz dneva v dan slabše. Očitni znaki, da je z Unijo nekaj narobe, so se pokazali nekega ponedeljka prejšnji mesec, ko so investitorji za francosko dvoletno obveznico ponujali več, kot bodo zanjo na koncu iztržili. Da nekdo ponuja denar po negativni obrestni meri, in to državi, ki se že leta neuspešno otepa recesije, kaže na obupen položaj, v katerem se je znašlo evroobmočje.

Evropska centralna banka izgubarskega posojanja denarja nikakor ni imela v mislih, ko se je odločila za kaznovanje bank, ki denar raje hranijo v trezorjih, kot pa posojajo gospodarstvu, a zgodilo se je prav to. Nekatere so bile pripravljene celo pozabiti na obresti in se odpovedati delu glavnice, da bi le denar prišel v roke, iz katerih jih bodo dobile nazaj. In medtem ko si finančni ministri do vratu zadolženih držav evroobmočja manejo roke, saj poceni denar ponovno omogoča njihovo zadolževanje, evropsko gospodarstvo menca na mestu. V drugem četrtletju se je evroobmočje komaj obranilo recesije, brezposelnost je dvakrat tolikšna, kot na drugi strani Atlantika, podjetja pa s strahom pogledujejo v prihodnost.

Mario Draghi že dlje časa bije plat zvona. Evropski voditelji se ukvarjajo z ustoličenjem nove Evropske komisije, ironično, vodil jo bo nekdanji koordinator držav z evrom, ki je med dolžniško krizo spretno krmaril monetarno unijo, gospodarske težave pa puščajo ob strani, medtem ko se Evropa vse bolj spogleduje s stagflacijo. Predlogi, naj opustijo stroge varčevalne ukrepe in z državnimi investicijami ponovno spodbudijo gospodarstvo, krhkega Bruseljskega ravnotežja ne omajejo. Tabor zagovornikov triodstotnega fiskalnega pravila, ki ga uteleša nemška kanclerka, ostaja nepopustljiv in Draghijeve oči so zdaj uprte v novo komisijo. Jean-Claude Juncker je že napovedal, da si bo prizadeval za 300 milijardni sklad, s katerim naj bi spodbudil gradnjo velikih infrastrukturnih objektov, a pot do denarja za njegove ambiciozne načrte vodi skozi Berlin.

Merklova in njen finančni minister Schaeuble sta doslej vse tovrstne poskuse uspešno zavrnila, včeraj pa je nemški Sueddeutsche Zeitung vendarle napovedal možnost, da bi Juncker prišel do denarja za svoj program. Časopis navaja, da utegne do sredstev priti z uporabo Evropskega stabilnostnega mehanizma, sklada, ki je bil ustanovljen za reševanje do vratu zadolženih držav evroobmočja in ki trenutno nima večjih težav. Novi komisiji, tako nemški časnik, naj bi zdaj omogočil uporabo osemdesetih milijard, s katerimi bi financirali gradnjo cest, železnic in telekomunikacijskih omrežij v Uniji in s tem okronali komisijo. A da bi Junckers prišel do tega denarja, bo moral uporabiti vso pogajalsko spretnost in moč, ki jo ima pri oblikovanju evropske komisije, evropske voditelje bo namreč moral prepričati o tem, da bi stabilnostnemu mehanizmu razširili mandat, tu pa se bo vendarle spet pomeril z Merklovo.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>