Rusi prihajajo!

Zadnje srečanje voditeljev evropskih držav na vrhu je izzvenelo brez velikih besed, a prejšnji teden je bilo v Bruslju vendarle začutiti olajšanje. Novinec na evropskem parketu, italijanski premier Renzi in nemška kanclerka Merklova sta v četrtek sklenila nepričakovano zavezništvo, ki spreminja razmerja moči na Stari celini in se je še pred tedni zdelo nepredstavljivo. V skladu z njunim dogovorom lahko Evropska komisija zdaj fleksibilno obravnava določila fiskalnega pravila, kar v praksi pomeni, da lahko članicam v težavah spregleda kršitve razvpitega triodstotnega praga zadolžitve. Glede na leta trajajoči spor držav z evropske periferije in Nemčijo, ki se je doslej krčevito upirala podeljevanju odpustkov, je Merklova zdaj očitno ocenila, da je čas za popuščanje in strnitev evropskih vrst, vse za nova zavezništva.

Zaskrbljenost Berlina je upravičena. Na vzhodu tli požar, razdeljena celina poka po šivih, v oslabelih državah na vzhodu  pa Rusi intenzivno sklepajo stara prijateljstva. Medtem ko so v evropskih prestolnicah potekale brezplodne razprave o prihodnosti Stare celine, si je Moskva na svojevrsten način zagotovila besedo v Bruslju. Kremelj se je po debaklu, ki ga je doživel v Ciprski krizi, očitno odločil za novo strategijo in začel z neposrednimi vlaganji v energetiko ter druge strateške sektorje v nekdanjih socialističnih državah z evropske periferije. Z desetimi milijardami za gradnjo dveh reaktorjev na Madžarskem in dobro milijardo posojila slovaškim elektrarnam za dokončanje tamkajšnje jedrske elektrarne Mohovice, je Putin zvito razbil enotno podporo bruseljskim sankcijam zaradi ukrajinske krize. Ruska banka Sberbank denimo, pod budnim očesom Moskve deli denar na vzhodu in jugu Evrope. Prav Sberbank je tista, ki je z dobrimi osemsto milijoni dolarjev posojila zapečatila tudi nakup Mercatorja. In če Slovaki, Čehi in Madžari svoje glasove v Bruslju vse bolj pogosto menjajo za moskovski denar, je odnos do velikega brata na Severu Evrope drugačen in prav tu si lahko zahod Evrope zdaj poišče zaveznike. Baltiške države so odločen zagovornik trših pogajanj z Moskvo, Poljaki pa vse od izbruha ukrajinske krize lobirajo za večjo integracijo v energetiki, vsi pa so nenazadnje na široko odprli vrata Natovim okrepitvam v Evropi in se s tem jasno postavili na stran zahoda.

Zadnji dogodki v zvezi z reševanjem Ukrajinske krize sicer kažejo, da Rusom počasi zmanjkuje sape pri gospodarskem merjenju moči z zahodom, a vnema, ki jo kažejo pri gospodarski diplomaciji na Balkanu vendarle ne pojema. Je del Ruske strategije v Evropi tudi Slovenija in tisto, s čemer se v predvolilni bitki rad pohvali zunanji minister v odhajanju: povečanje slovenske menjave z Moskvo za vrtoglavih 700 milijonov v zadnjih treh letih? Zadnji dogovor v Bruslju utegne njegove obljube kmalu postaviti v drugačno luč.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>