Evro in Das Kapital

Potem ko so statistiki v prvem trimesečju izmerili 0,2 odstotno gospodarsko rast, se je potrdila bojazen, da evroobmočju še vedno manjka zaleta. Osemnajsterica ostaja globoko razdeljena z vodilno Nemčijo, ki beleži odlične rezultate, Francijo in Italijo, ki stopicata na mestu ter Nizozemsko in Finsko, ki se utapljata v rdečih številkah. A kljub spremenjenemu političnemu zemljevidu, po zmagi evroskeptikov, se vendarle zdi, da je za skupno evropsko valuto najhujše že mimo.

Države, ki so bile ob izbruhu dolžniške krize deležne sredstev reševalnih skladov, z izjemo Cipra, so se vrnile na obvezniški trg, njihova gospodarstva pa ponovno rastejo. Še celo Atene so se, prvič, odkar so Grki priznali, da jim grozi bankrot, letos zadolžile s petletno obveznico, medtem ko je Špancem uspelo nepredstavljivo. Obresti na Ibersko desetletno obveznico so se znižale na najnižjo raven v zadnjih letih in so zdaj enake tistim, ki so jih deležni vlagatelji v Ameriške ali Britanske papirje. Španci so po treh letih ne samo dosegli gospodarsko rast in zmanjšali primanjkljaj, pač pa, v nasprotju s črnogledimi napovedmi dokazali tudi, da so dobro obrnili 43 milijard, kolikor so jih od Evrope prejeli za rešitev svojih bank.

Države z obrobja evra se očitno postavljajo na noge. V zadnji oceni konkurenčnosti, ki jo je pripravil OECD, se Grčija, Irska, Portugalska in Španija uvrščajo med pet najuspešnejših evropskih držav. Z nižjimi stroški dela, uravnoteženimi javnimi financami in manjšim javnim sektorjem so nekdanje bolnice, tako pariško združenje, bolje pripravljene na svetovni trg, njihovo prestrukturiranje pa mnogi že primerjajo s tistim, ki ga je po debaklu s konca devetdesetih doživela Južna Koreja, ko se je iz prepada Azijske finančne krize ponovno vrnila na svetovni vrh.

Evroobmočje je zdaj brez dvoma bolje pripravljeno na morebitno poslabšanje gospodarskih razmer. Poleg reševalnega sklada in vzvodov za fiskalno disciplino ima Bruselj na razpolago tudi enotni bančni nadzor in inštrumente za posege na monetarnem trgu, zato v ospredje ponovno prihajajo politične teme. Socialistična Francija po zmagi evroskeptične Nacionalne fronte postaja vedno večja uganka, enako se godi tudi Renzijevi Italiji, ki nikakor ne najde poti iz krize. Na drugo, ne tretje gospodarstvo evroobmočja, za razliko od nekdanjih mediteranskih bolnikov, ne kažeta nikakršnih znakov optimizma, kaj šele živahnosti, ki je zajelo periferijo. Tako v Bruslju, kot tudi v Berlinu se zdaj sprašujejo, ali so Italijani in Francozi res pripravljeni na spremembe, ali pa se bodo še naprej zatekali v preteklost in računali na prihodnost z nemškim Kapitalom.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged , , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>