Nomen est omen ali Slaba banka

Če je vse v imenu, potem od Slabe banke res ni veliko pričakovati. Družba, ki je bila ustanovljena z namenom, da razbremeni bančni sistem slabih kreditov, podjetja, ki so pod političnim botrstvom opeharile banke pa spravi v red, postaja sama sebi namen. S pomočjo prislovično poštenih in nepristranskih finančnih svetovalcev naj bi hitro in učinkovito vrnila čim več denarja davkoplačevalcem, človeška naivnost je res brezmejna.

Kar predstavljajte si trume nekdanjih svetovalcev taistih bank, ki so nekoč denar ponujali naokrog, kako zdaj pod budnim očesom prijateljev s severa spretno spravljajo v red nekaj, kar se je začelo s prevaro. In ne samo to, vse se seveda dogaja ob izdatni pomoči javnih sredstev, a v najkrajšem času in s čim nižjimi stroški, da bi davkoplačevalcem pošteno povrnili vloženi denar. Bomo Slovenci v tem pogledu res kaj boljši od Ircev, Špancev ali Portugalcev? Tudi pri njih so vse to že videli: od pompoznih obljub, do grenkega spoznanja vrtoglavih zneskov za plačilo svetovanj in prodajno vnemo, ki ji ni ne konca ne kraja.

Če je verjeti ocenam, se bodo morale Evropske banke v naslednjih letih otresti za več sto milijard odvečnega premoženja. Podaja naložb, ki so ostale za slabo naloženim denarjem, napihnjene nepremičnine in zalite gradbene jame, nedobičkonosna podjetja in ostali propadli posli, vse to je v sedanjih pogojih težko prodati. Potencialni investitorji, namesto da bi trumoma kupovali, raje sedijo na gotovini in čakajo na boljše čase. Cene premoženja že dolgo ne rastejo več, nasprotno, večina ga izgublja na vrednosti, o resnejšem gospodarskem vzponu, ki bi ponovno obudil nekdanje dobičke, pa ni ne duha ne sluha. V najboljšem primeru se bodo razmere popravile toliko, da bo cena denarju ponovno zrasla, to pa bo dobiček spet odneslo tistim, ki ga že imajo. Obstaja pa še en, mogoče bolj profan razlog, zakaj prodaja premoženja evropskih bank nikakor ne steče.

Za upravljanje naložb in njihovo prodajo so slabe banke najele finančne strokovnjake, ki jim je zdaj, v času suhih krav pomembno predvsem, da svoje dobro plačane službe obdržijo čim dlje. S pošiljanjem naložb na dražbe se jim nikamor ne mudi, saj se finančno poslovanje krči povsod po svetu, v finančnem sektorju pa se število zaposlenih nenehno manjša. Ob svojih ustanovitvah so po drugi strani vse slabe banke napovedale skrajni rok, do katerega bodo naložbe prodane, a še prav nikjer se njihove napovedi niso uresničile, ob že znanih izgovorih, češ, razmere ne dopuščajo, prodali bi pod ceno. Kot je bilo nedavno slišati, v napovedani rok slovenske slabe banke ne verjame niti naš finančni minister. A medtem se slabe naložbe le še kopičijo. Deutsche Bank je prejšnji teden potrdila, da namerava do prihodnjega leta prodati za 40 milijard, Španska slaba banka pa za dodatnih 20 milijard premoženja. Gneča na parketu še nikoli ni bila tolikšna, srebrnino pa počasi prekrivata patina in prah.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Doma and tagged , , . Bookmark the permalink.

Komentarji: 1

  1. AndrejM says:

    In pika. Naivneži pa še kar verjamejo v pravljice.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>