Ali Amerika še šteje?

Nekdanja supervelesila, ki je iz hladne vojne izšla kot zmagovalka, po prepričanju mnogih zadnje čase izgublja svoj primat. Ne mine dan, da samozavest Američanov ne bi bila tako ali drugače prizadeta. Od finančne krize, do umika iz Iraka in Afganistana ter Putinove Krimske avanture, vse kaže na pojemajočo moč velesile, ki je že v drugo sprožila svetovno gospodarsko krizo, ki se utaplja v dolgovih, nepomirljivo razcepljena med levico in desnico in ki nezadržno drvi v prepad med bogatimi in revnimi.

Tisti, ki si obetajo skorajšnji zaton Združenih držav, obenem pa verjamejo, da bo z njo propadel tudi svetovni kapitalistični red, se očitno veselijo prezgodaj. Ne Kitajska, ki je Američane pred tremi leti izrinila s prvega mesta med svetovnimi gospodarstvi, ne Rusija, ki si z vojaško silo utira pot k nekdanji slavi, se ji še nekaj časa ne bosta mogli postaviti ob bok. Ameriški gospodarski stroj se je mogoče upočasnil, a kljub temu ostaja njena industrija prva na svetu. Na drugi strani Atlantika ne cvetijo zgolj storitve, v prvi vrsti finančne, kot se zdi na prvi pogled, pač pa številna industrijska podjetja. V zadnjega pol stoletja je proizvodnja vedno rasla hitreje od gospodarstva in industijski sektor, kljub temu, da je v zadnjih letih izgubil več kot pet milijonov delovnih mest, ostaja hrbtenica Ameriškega gospodarstva. Če dodamo k temu še druge največje zaloge zemeljskega plina na svetu in nafto, ki je bo kmalu načrpala največ ter v energetiki prehitela tako Ruse, kot Savdijce, je prihodnost Amerike veliko svetlejša. A ne poceni energenti, ne svetovna dominanca nista glavni konkurenčni prednosti Američanov.

Bolj kot konkurentom Američanom koristijo vlaganja v raziskave in njihova prislovična inventivnost. Od nanotehnologije in novih materialov, do robotike in informacijskih tehnologij, po kratki poti od univerzitetnih laboratorijev do proizvodnje Američanom v svetu ni para. O tem veliko pove dejstvo, da imajo uravnoteženo trgovino z vsemi celinami in primanjkljaj beležijo zgolj z Azijo. A prav v znanju zdaj, najboljšim univerzam navkljub, izgubljajo tekmo s svetom. Raziskava OECD je nedavno razkrila, da se Ameriški petdeset in šesdesetletniki v branju, računanju in tehnoloških veščinah lahko zlahka merijo s svetovnim vrhom, česar pa ne moremo trditi za mlajše generacije. Ameriški najstniki in dvajsetletniki so se na primerjalnih testih odrezali veliko slabše od vrstnikov z Japonske, Kanade ali Skandinavije in končali na samem dnu razvitih držav. A Amerika je na tovrsten izziv dobro pripravljena, vedno je znala privabiti tiste, ki ustvarjajo več in pri tem jim ne Kitajci, ne Rusi še dolgo ne bodo kos.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged . Bookmark the permalink.

Komentarji: 4

  1. vrabec says:

    Ne Kitajska, ki je Američane pred tremi leti izrinila s prvega mesta med svetovnimi gospodarstvi..
    V čem je Kitajske pred tremi leti izrinila Ameriko s prvega mesta na svetu?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>