Francija med levico in desnico

Če je bila nizka udeležba, vsak tretji Francoz je v nedeljo ostal doma, pričakovana, pa je za nepričakovan izid prvega kroga lokalnih volitev poskrbela desna, proti evropsko usmerjena Nacionalna fronta, ki je zbrala kar sedem odstotkov glasov. A francoska politika, ujeta med levico in desnico, že dolgo ni več dolgočasen primer.

Ko je zaupanje volivcev v Sarkozija pred dvema letoma padlo na 36%, so ga Francozi, v prepričanju, da nižje ne gre, pospremili iz predsedniške palače in levica je dobila svojo priložnost za spopad s krizo. A Holland, tipičen predstavnik dolgočasne tehnokratske politike, je svojo priložnost očitno zapravil. Nepolno leto po izvolitvi, še pred škandalom z ločitvijo od neformalne prve dame, mu je uspelo svojo priljubljenost spraviti na pičlih 20% in postaviti svojevrsten rekord v francoski politiki.

Medtem pa na francoskih ulicah vre. Konec januarja je po Parizu odmevalo: Židje, Francija ni vaša! Nenavadna povezava muslimanske mladine iz predmestij z levo usmerjenimi študenti in urbaniti je protestirala proti privilegiranim elitam. Ni minil teden in na cestah so se, v znak nasprotovanja proti izenačitvi istospolnih porok, znašli še katoliški konservativci. Mesec protestov so okronali francoski tovornjakarji, ki so se povezali s separatisti in v Bretaniji blokirali ceste.

Komaj mine dan, da mediji ne bi poročali o uličnem nasilju ali požiganju avtomobilov, ki je dalo svojevrsten pečat Sarkozijevi vladavini. A jeseni objavljeno poročilo notranjega ministrstva pod socialistično vlado ostaja neizprosno. V Franciji je zdaj že 750 območij, v katerih policisti praktično nimajo več moči, razloge poslabšane varnosti pa administracija išče v “multidimenzionarnih frustracijah, ki utegnejo vsak trenutek prerasti v nenadne izbruhe nasilja z elementi vseljudskega upora”. Mnogi Francozi ob tem svarijo pred koncem pete republike. Vse več merjenj javnega mnenja namreč ugotavlja nezaupanje med prebivalstvom in kar tri četrtine ljudi že verjame, da je “država na smrtni postelji.”

Če so politiki enotni vsaj o eni stvari, je to stanje v gospodarstvu, ki je glavni krivec za stanje v družbi. Francosko gospodarstvo po desetih letih stagnacije duši visok delež javnega sektorja, ki iz leta v leto narašča in je lani dosegel že 57% bruto domačega proizvoda, daleč največ med razvitimi državami. A naj si francoska politika še tako prizadeva, gospodarski rezultati ostajajo tudi pod socialistično vlado katastrofalno slabi. Lani je 62.000 podjetij za vedno zaprlo svoja vrata, tuje naložbe pa so zaradi povišanja davkov, usahnile za neverjetnih 77%. Da se je dolžniška spirala, v katero je ujeta peta republika, zdaj zavrtela še hitreje, so poskrbeli pri Moody’s in Standard&Poor, kjer so konec leta Francijo prikrajšali za najvišjo kreditno oceno. Ne preseneča, da je OECD takoj zatem posvaril Hollanda, češ, država zaostaja celo za državami z juga Evrope. A časa za reforme zmanjkuje, za drugim krogom lokalnih volitev prihajajo evropske, čez tri leta pa so že predsedniške. Sarkozy je že napovedal ponovno kandidaturo.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>