Vreme nam prazni kašče

Nad osrednjim delom Združenih držav vztraja polarna zima, medtem ko Britansko otočje že od Božiča preplavljajo cikloni z Atlantika. Izjemni vremenski pojavi očitno postajajo del našega vsakdana. Njihova pogostnost iz leta v leto narašča in v povprečju zdaj beležimo po dve vremenski ujmi na dan. Po podatkih zavarovalniške hiše Munich Re, ki že desetletja skrbno beleži stanje na Zemlji, je vremenskih katastrof štirideset odstotkov več kot pred tridesetimi leti. A poznavalce škodni zahtevki ne skrbijo toliko, kot jih zadnji čas cene kmetijskih pridelkov, ki utegnejo prizadeti svetovno prebivalstvo.

Če nam je doslej zlahka uspevalo zagotavljati hrano za 7 milijardno prebivalstvo planeta, to ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnje. Ko je pred štirimi leti najbolj sušno poletje v zadnjih stotih letih prepolovilo žetev v Rusiji in Ukrajini, nihče ni s strahom pričakoval naslednje sezone. Tri leta kasneje, po dveh letinah, ko so poletne suše odnesle še četrtino pridelka, se prihodnost zdi veliko bolj nepredvidljiva. Podobno je na drugem koncu sveta, kjer je žitni pas okrog Misisipija najprej preplavila vodna ujma, nato pa je suša zdesetkala še tisto, kar je ostalo. Kitajska se je, po treh letih pičlih padavin, iz druge največje pridelovalke žita na svetu lani prelevila v največjo uvoznico, ki si skuša na svetovnem trgu za vsako ceno zagotoviti hrano za milijardo svojih prebivalcev. Svetovne cene še nikoli niso bile tako odvisne od vremena, njihova strmoglava rast pa vse bolj postaja grožnja samodržcem, od Arabskih držav in Turčije, do Ukrajine in nekoč morda celo Kitajske.

Ko je prejšnji teden kalifornijski vodni projekt, ki zagotavlja vodo za 25 milijonov tamkajšnjih prebivalcev, prvič v pol stoletja svojega obstoja priznal, da so vodne zaloge ob Zahodni obali izčrpane, so cene pridelkov v Združenih državah poskočile v nebo. Kalifornija pridela tretjino ameriške zelenjave in dve tretjini sadja. A krajevne vremenske težave in slabe letine že dolgo ne ostajajo znotraj posameznih držav, pač pa se v globaliziranem svetu vse bolj odražajo na svetovnih trgih. Med devet cenovno najbolj nestabilnih dobrin, ki kotirajo na borzah, so se v zadnjih treh letih prebili osnovni prehranski pridelki: koruza, pšenica, sojina moka in sladkor. Po strmoglavem naraščanju in občasnem padanju njihovih cen so praktično izenačeni z najbolj sezonsko dobrino našega časa – zemeljskim plinom. Pogled v nebo že dolgo ne zagotavlja več, da bomo imeli v prihodnjem letu kašče polne.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged . Bookmark the permalink.

Komentarji: 1

  1. SZlomšek says:

    Ne vem, čemu tako obilno delati otroke. Nas bi lahko bilo več kot pol manj. Lepše in boljše bi živeli, ne pa da se produciramo izven vsake pametne potrebe. Tu tisti ljudje, ki kaj vedo, nič ne rečejo. No, sicer pa bo prišlo do stisk in nerazumnega trpljenja, ker se človeštvo preveč plodi.

Leave a Reply to SZlomšek Cancel reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>