Ženska na čelu, balon za vrati

V tednu, ko bodo Američani, po stoletni vladavini moških, na čelo svoje centralne banke postavili Janet Yellen, so spet oživile govorice, da bi utegnil njen predhodnik Bernanke, še pred odhodom, poskrbeti za presenečenje. O opustitvi programa pomoči ameriškemu gospodarstvu, Fed vsak mesec odkupi za 85 milijard obveznic, se šušlja vse odkar so se pojavili prvi znaki, da Američani od vsega tega nimajo več kaj dosti, sveži dolarji pa da zgolj napihujejo balon na Wall Streetu. In čeprav je prihodnja načelnica Feda v kandidatnem postopku večkrat zatrdila, da jo bo h končni odločitvi o opustitvi kriznega programa vodilo ne le stanje gospodarstva, pač pa tudi raven zaposlenosti, ki se vse od začetka krize noče izboljšati, mnogi investitorji zdaj stavijo na skorajšnji konec veselice.

Nedavna analiza je pokazala, da se beseda balon v ameriških medijih čedalje pogosteje znajde ob z besedi borza. V zadnjih mesecih so tovrstnih člankov našteli kar trikrat več. Čeprav glavnega znaka, da bi bilo na Wall Streetu kaj narobe, pregretega trgovanja, ni opaziti, pa poznavalci pritrjujejo, da se bo teorija največjega bebca tudi tokrat izkazala za pravilno. Logika, po kateri kupci kupujejo vsepovprek, v upanju, da se bo zmeraj našel še večji bebec od njih, ki bo vse te papirje kupil, se je na koncu še zmeraj izkazala za pravilno. A vročičnega mešetarjenja, z izjemo tehnoloških podjetij, zanesljivega znaka, da na parketu nekaj gre hudo narobe, ni od nikoder. Mogoče je temu krivo dejstvo, da je množica malih investitorjev borzo zapustila pred petimi leti in se nanjo še niso vrnili. Zdaj, tako statistika, ima delnice le še polovica Američanov, medtem ko sta jih imeli pred petnajstimi leti še dve tretjini. Da se borzno trgovanje vendarle splača, zlasti za peščico privilegirancev, ki od kriznega programa mastno zaslužijo, pa kažejo dobički podjetij, ki so višji kot kdajkoli prej. Če so ameriške družbe zadnjih osemdeset let v povprečju prinesle okrog 6% bruto nacionalnega dohodka v obliki dobička, so ti v zadnjem četrtletju eksplodirali na rekordnih 11%. Razlog več za zaskrbljenost, prikimavajo tisti, ki v vedno večjem razslojevanju vidijo razloge za novo družbeno krizo razvitega sveta.

In čeprav po svetu zaskrbljenost nad ponovnim zlomom Wall Streeta ni pretirana, češ Amerika ni več supersila in ko zakašlja, se svet vendarle ne zatrese z njo, pa skrb nad omahujočo rastjo evroobmočja in Japonsko samozavestjo, zgrajeno na velikih javnih investicijah, temu vendarle ne pritrjujeta. Kar spomnimo, ko se je zadnjič zatreslo Ameriško bančništvo, so se povsod po svetu prevračale domine. In ameriške banke predstavljajo pičlih 15% svetovnega bančnega premoženja.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged , , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>