Nemi opazovalci in bogato obložena miza

Evroobmočje zdaj preživlja najdaljšo recesijo, odkar so se države na Stari celini povezale v monetarno unijo. Šest zaporednih četrtletij, kar je dlje, kot je trajala recesija iz leta 2008, se gospodarstvo sedemnajsterice ponovno krči, depresijski spirali pa kar ni videti konca. In medtem ko nemi opazovalci čakajo, da evropsko gospodarstvo končno doseže dno, postajajo posledice ekonomskega nazadovanja vedno bolj nepredvidljive.

V zadnjih letih je Evropa izgubila na milijone delovnih mest. Od izbruha krize se je povprečna brezposelnost v evropskih državah praktično podvojila. Povedano drugače, od 330 milijonov je brez dela že skoraj za pošteno državo, 20 milijonov ljudi. A zlodej se, tako kot po navadi, skriva v podrobnostih. Medtem ko Nemčiji, Avstriji ali Finski brezdelnost uspeva držati na enomestnih odstotkih, prvo evropsko gospodarstvo pa se lahko pohvali celo z neverjetnim uspehom, 7 in pol odstotno brezposelnostjo med mladimi, se jug utaplja v brezdelju. Delo brez uspeha išče dve tretjini mladih Grkov in Špancev, kot tudi vsak drugi Italijan ali Portugalec. Nekaj je šlo očitno hudo narobe, saj se gospodarska kriza vse bolj spreminja v generacijsko katastrofo.

Doslej so politiki za večjo zaposlenost uporabljali preizkušeno zdravilo: poceni denar. Terapija, pri kateri lahko z nizko obrestno mero spodbudiš gospodarstvo, pa očitno ne deluje več. Evropska Unija je med letoma 2008 in 2011 svoje propadajoče banke reševala z javnim denarjem v višini tretjine celotnega domačega proizvoda, brez pravega rezultata. Tudi občasno preplavljanje bančnega trga s poceni denarjem, domnevnim garantom gospodarskih priložnosti in ustvarjanja novih delovnih mest, ne daje rezultatov. Nasprotno, denar, ki so ga centralni bankirji doslej poslali na trg, je očitno končal v vrečah brez dna in žepih investitorjev, ki sami sebe imenujejo elita. Njihovi otroci že sedijo za bogato obloženo mizo, medtem ko ostali še vedno čakajo na priložnost, ki je morda nikoli ne bo.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged , . Bookmark the permalink.

Komentarji: 1

  1. stef stef says:

    Dolgo sem se ubadal z dilemo, ali je res sedanja kriza, ki se vleče že od leta 2008, samo kriza, ki jo je povzročil finančni sistem, ali je to tudi/predvsem kriza vrednot. Vedno bolj mi dozoreva prepričanje, da je to kriza vrednot, ki ima posledice na gospodarskem in finančnem področju. Doslej preizkušeno zdravilo proti nezaposlenosti – poceni denar, ne deluje več. Zakaj? Zato, ker se ta poceni denar ne uporablja za odpravo krize, ampak se steka v žepe pohlepnega dela človeštva, ki se je oklicala za elito. Vendar se ta skupinica človeštva ne zaveda dejstva, da bogato obložena miza, za katero sedijo skupaj s svojimi otroci, stoji na trhlih tleh in je vse manj tudi sužnjev, od katerih dela se njihova miza polni z dobrotami. Na dobesedno trhlih tleh pa stoji zato, ker ta elita, med katero spadajo tudi podjetniki (kako ironično – inovatorji), s svojimi dejavnostmi izredno hitro in nepremišljeno uničuje resurse za nadaljnji obstoj planeta (obdelovalne zemlje, pitne vode in čistega zraka za dihanje).
    Zato je treba spremeniti vrstni red vrednot. Namesto »imeti« moramo »biti«.
    Namesto malikovanja denarja in drugih materialnih vrednot mora človeštvo začeti ohranjati in zdraviti rane v naravi, skrbeti za čisto pitno vodo, neonesnaženo obdelovalno zemljo in čisti zrak. Delo mora postati pravica, ne privilegij. Delo je smisel življenja, ne sme biti sredstvo za izkoriščanje in zasužnjevanje človeka od človeka. Revščini se morajo upreti tako revni kot bogati, nihče ne bi smel biti samo nemi opazovalec dogodkov.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>