Eksodus ali podjetja volijo z denarnicami

Ko je že kazalo, da se je Grčija rešila pred bankrotom, se nad državo ponovno zbirajo temni oblaki. Brezposelnost, ki je julija presegla magično mejo 25%, jo je postavila ob bok evropski rekorderki, Španiji, zdaj pa grozi, da se bo družbena struktura na Peloponezu preprosto sesedla. In medtem, ko jug Evrope trumoma zapuščajo vsi, ki imajo trgu delovne sile na severu še kaj ponuditi, v obnemoglih članicah evroobmočja ostajajo stari, nemočni in tisti, ki se jih kriza še ni zares dotaknila.

Grški upokojenci in javni uslužbenci zdaj s strahom pričakujejo oktobrsko izplačilo, odvisno od 30 milijard evrov pomoči, ki jih trojka nikakor noče izpustiti iz rok. Če je verjeti govoricam iz zahodnoevropskih prestolnic, je razlog za zamudo v razkolu med IMF, Evropsko Unijo in ECB. Za razliko od Evropejcev, ki evre preštevajo skozi politična očala, je predstavnikom IMF menda prekipelo, ko so ugotovili, da je Grška obljuba o »vzdržnem« dolgu v višini 120% BNP do leta 2020 zgolj pravljica za medije in da bo dejanska zadolženost države do konca desetletja dosegla 130% do 145%. Tudi če ne verjamemo govoricam, po katerih je bila meja 120% določena povsem arbitrarno, na podlagi druge najbolj zadolžene članice evroobmočja, Italije, ki ji z velikimi težavami vendarle uspeva obstati nad vodo, Grčija postaja vzorčni primer propadle ekonomije, s propadlo državno strukturo in propadlo družbo, iz katere skušajo zbežati vsi, ki se jim to še lahko posreči.

Ne samo izobraženci, tudi grška podjetja panično zapuščajo državo. Ko je ta teden največja grška družba, Coca Cola Hellenic, zrasla na dediščini hladne vojne, objavila, da se umika z Atenske borze v London, upravo pa seli v Švico, je bil to le še zadnji dokaz o usodnosti politike, ki se opira na višanje davkov in čaka na pomoč. Odhod v Luksemburg je pred tem že napovedala tudi uspešna skupina FAGE, ki upravlja grške mlekarne in noče več deliti “propada države”.

Kriza povsod po Evropi sili politike, da bi spremenili rigidno zakonodajo, izboljšali podjetniško okolje in privabili tuje investicije, a le redkim to dejansko uspe. Poznavalci pravijo, da zgolj poenostavljanje okolja ne pomaga več, še posebej, če korupcija ostaja vodilo lokalnih političnih elit. In medtem ko Kitajci, Indijci in Brazilci nakupujejo po Evropi, lani je Stara celina med kitajskimi investicijami prvič prehitela ZDA, je nakupov podjetij čedalje več na dražjem, a manj podkupljivem severu, medtem ko jug postaja vse bolj osamljen. Da poslovneži nenehno prežijo na priložnosti, dokazuje Irska, ki je ponovno med najbolj atraktivnimi lokacijami. Microsoft je že napovedal 100 milijonov evrov težko investicijo v Dublinu, farmacevtski gigant Eli Lilly pa naložbo 330 milijonov evrov v nov biofarmacevtski obrat pri Corku. Med krizo državljani očitno volijo s petami, podjetja pa z denarnicami.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged , , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>