Evro je rešen, kaj pa banke?

Po dveh letih opotekanja evropske monetarne unije je predsednik ECB včeraj objavil dolgo pričakovano strategijo, ki naj bi obubožanim članicam evroobmočja omogočila, da se postavijo na noge. Z Draghijevo »bazuko«, kot mnogi imenujejo odkupovanje obveznic problematičnih držav evroobmočja, je končno posvetila luč na periferiji Evrope.

Zgodbe, ki se navadno začnejo s pokom nepremičninskega balona, nadaljujejo z osiromašenjem bank in potopom podjetij, iztečejo pa z medsebojnim obtoževanjem političnih elit in vnetim zatrjevanjem, da lahko nakopičene težave rešijo znotraj meja, bodo zdaj krajše, predvsem pa manj škodljive za gospodarstvo in prebivalstvo držav v krizi. Scenarij je znan: razvpita trojka premeče papirje in pripravi seznam, na prvo mesto pa postavi fiskalno konsolidacijo, slabo banko in privatizacijo.

Švedsko je začetek 90-ih pretresla huda kriza. Trem od štirih velikih bank te skandinavske države, ki je veljala za vzor kapitalizma s socialističnim pridihom, je naenkrat grozila insolventnost. Vlada je, da bi rešila potapljajoče se banke, ki bi s seboj potegnile celotno gospodarstvo, brez omahovanja ukrepala. Ustanovili so organizaciji, ki sta prevzeli v upravljanje slabe terjatve in pripadajoča jamstva. S tem so Švedi ponovno zagnali bančni sistem in gospodarstvu pomagali na noge. Organizaciji, danes ju poznamo pod izrazom slaba banka, sta v petih letih sanirali in prodali vse problematične projekte ter rešili Švedsko čast. A časi so bili takrat drugačni.

Ko se je na podobno pot reševanja krize pred dvema letoma podala Irska, je bil to ponovljeni eksperiment, ko pa se je pred tednom dni za isti recept odločila še Španija, je slaba banka postala zakon. Samo upamo lahko, da bo čiščenje delovalo tudi v državah na robu  Evrope. Vprašanje je, ali lahko uspešen Švedski model tako lahkotno prenašamo po uniji. Medtem ko eni prikimavajo in s prstom kažejo na za enkrat uspešno reševanje Irske krize, drugi opozarjajo, da je zeleni otok kljub katoliški dediščini, veliko bližje Skandinaviji. Prvi korak je namreč poštena ocenitev slabih terjatev, ki mora biti dovolj visoka, da bankam povrne stabilnost, a ne previsoka, da na koncu ponovno pride do oškodovanja davkoplačevalcev. A to je šele začetek. Najtrši oreh utegne postati tehnokratski status sanatorjev v slabi banki. Vsi, ki so preučevali Švedski model, so ugotavljali, da je bil uspešen le zato, ker so ga vodili prvovrstni menedžerji, ne pa bančniki ali, bog ne daj, politiki, ki so vso stvar pravzaprav zakuhali.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Doma and tagged , . Bookmark the permalink.

Komentarji: 1

  1. libero says:

    hmmmm, se mi dozdeva, da se za vsem tem sranjem ” Scenarij je znan: razvpita trojka premeče papirje in pripravi seznam, na prvo mesto pa postavi fiskalno konsolidacijo, slabo banko in privatizacijo.”, skriva samo en namen, Privatizacija!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>