Je na vrsti Slovenija?

Kreditna agencija Moody’s je danes Sloveniji za eno stopnjo znižala bonitetno oceno. To je po septembrskem znižanju že drugo opozorilo slovenskim oblastem, da se fiskalna stabilnost pospešeno poslabšuje, obeti pa so negativni, kar pomeni, da se pot navzdol še ni končala.

Moody’s tokrat skrbijo predvsem tveganja, ki se kopičijo v slovenskih bankah. Skupna sredstva naših bank naj bi predstavljala kar 136% BDP, kar je bistveno več od drugih vzhodnoevropskih držav.  Pri agenciji ugotavljajo, da delež slabih posojil v Slovenskih bankah nenavadno hitro narašča in lahko v kratkem doseže petino njihove vrednosti. S tem se povečuje tudi tveganje za državne intervencije, ki bi zahtevale sredstva v višini od 2 do 8% BDP. Bančno tveganje je še toliko večje, saj  »trenutne nejasne politične razmere« ne obetajo dovolj hitre fiskalne konsolidacije. Ob slabih napovedih za stanje na finančnih trgih se lahko Sloveniji kaj kmalu zgodi, da do denarja preprosto ne bo več mogla priti.

Da slabe novice nikoli ne pridejo same, kažejo tudi včerajšnje besede predsednika uprave Royal Bank of Scotland. Poveljujoči največji britanski banki, ki je bila ob izbruhu finančne krize deležna izdatne pomoči z davkoplačevalskimi sredstvi je v pogovoru na mreži Sky omenil možnost, da v prihodnjem letu evroobmočje zapusti ena od manjših držav.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Doma and tagged , , . Bookmark the permalink.

Komentarji: 13

  1. cupitupi says:

    nemogoče, da nam uspe. Od prerivanja imajo korist tretji in to bodo, v našem
    primeru, Hrvatje oz. Hrvaška.

  2. Afnogunc says:

    Vem da bo slišati krivoversko, vendar nikoli ne tulim z množico, kot ostali.
    Po mojem je še najbližje izhodu iz krize Madžarska. To pa zato, ker se ne more več zadoževati, za socialni mir in še bolj za privilegije javnega neproduktivnega sektorja, ki se je razrasel po vsem zahodnem svetu, še posebej v Evropi.

    Tega si seveda nočemo priznati, pa čeprav je že iz vesolja vidna bedarija, da danes stane vsaka gradnja objekta že skoraj dražja za pridobivanje soglasij (podivjana birokracija, ki služi le udobnim zaposlitvam), kot fizični graditvi. Skoraj isto se preko raznih predpisov dogaja tudi v proizvodnji izdelkov za trg in tudi same trgovine.

    Skratka, tega nobeno gospodarstvo na svetu ne more preživeti, še nemško ne. Nekaj upanja ostaja za ZDA in Anglijo, ki si prizadevata izogniti norosti. Za razumevanje je dobro proučiti argentinski primer, ki je lekcijo dal uspešno skozi. Potrebno pa je bilo desetletje, da so od korit odstavili birokrate, ki so dušili gospodarstvo. Sicer pa se zadeve začno odvijati same od sebe, ko zmanjka denarja v državni vreči. Naenkrat ugotovijo birikrati, koliko talentov imajo in da znajo delati še kaj drugega kot le prelagati papirje. Tudi država (sicer težko) počasi ugotovi, da lahko preživi tudi brez kompliciranja, dragih študij, statistik ….. ……

    Ko si na dnu pot navzgor postane edina logična, zazlične so le hitrosti. Zato se nikakor ne smejmo Madžarom, temveč raje glejmo kako se bodo izvlekli in se na njihovih napakah kaj naučimo. Pa za vraga ne verjemite tistim, ki vam vbijajo v glavo, da so v težavah zato, ker naj bi vse razprodali grabežljivim tujcem. Resnica je pač ta, da se je država preveč zredila na račun gospodarstva in prihajajočega tujega kapitala, ki je pritekal z naslova prodaje, ko je pa tega zmankalo, so pa bankrotirali.

    • Lorax Lorax says:

      Da je zadolževanje za socialni mir neproduktivno se povsem strinjam, a Madžarska je še daleč od rešitve. Poleg tega je po mojem mnenju njihova zgodba precej drugačna. Imajo svojo valuto in večinski volilni sistem, na oblasti pa je Orbanova vlada, ki ima ustavno večino. Da jim to prav nič ne pomaga, dokazuje donos njihovih obveznic.

      Še bolj različen je primer prehransko samozadostne Argentine, kjer je plačilni nesposobnosti sledil popoln razpad gospodarskega sistema. Posledice so bile katastrofalne, skoraj 60% prebivalstva je padlo pod prag revščine, država pa je morala prodati vse, kar je bilo vrednega, vključno z infrastrukturo. Po več kot desetletju zategovanja pasu, ob ugodnih gospodarskih razmerah v svetu, ljudje posledice še zmeraj čutijo, država pa je povsem izključena s svetovnih finančnih trgov. Argentina dokazuje, da je bankrot države za prebivalstvo verjetno najslabša rešitev, saj jih pahne v bedo, v ekonomskem smislu primerljivo le z vojnim stanjem.

      • Afnogunc says:

        Vsaka kriza družbo pravzaprav okrepi. To da je npr. 60% prebivalstva pod pragom revščine, šele omogoča, da se se družba prestruktuira. Pri nas smo še v fazi “drugovi lako čemo”, ali “nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha”. Skratka nojevska filozofija, bo mimo, ko bo kritično število ljudi pod pragom revščine. Mi si pravzaprav sploh ne želimo sprememb, ker odločujoča večina pač predobro živi, ne ozira pa se na tiste, ki so v krizi že sedaj. Nadaljevali bi ……..

        Sicer pa naše (tu smo unikum) stanje zelo dobro opisuje:

        http://libertarec.blogspot.com/2011/04/kako-je-slovenec-iskal-prihodnost.html

        Lepe praznike!

        • Lorax Lorax says:

          To sta podrobno opisala Malthus in von Clausewitz, če se z njima strinjamo ali ne, njuni dnevi so že davno mimo. V naravi človeka pač je, da se upira spremembam, kakršnimkoli, tudi na boljše. Ob današnji demografski sliki Evrope in Slovenije še posebej, pa bo »transformacija« še posebno trd oreh.

          Se pa povsem strinjam, sistem ni vzdržen, kar pomeni da bo slej ko prej prešel v drugo stanje. Na kakšen način…

          Lepe praznike tudi vam

          • Afnogunc says:

            “…….če se z njima strinjamo ali ne, njuni dnevi so že davno mimo.”

            Bojim se, da si delamo utvare. Nedolgo tega sem poslušal razpravljanje o poplavni varnosti. Sicer je tekla beseda o Ljubljani, vendar je zadeva povsod enaka. Šlo je približno takole:

            Če se hoče mesto izogniti poplavam v novonaseljenih predelih, ki so nastali stihijsko, na manj vrednih zemljiščih, je potrebno zgraditi zadrževalnike vode na obrobju mesta – tja proti Polhograjskim dolomitom …..

            Da pri tem žrtvujejo območja, ki so bila zgrajena oz. pozidana v skladu z zdravo pametjo, samo zato ker je več volilcev v ljubljanskem močvirju, je perverznost posebne vrste. Ob tem pa je glavno, da se na ta način lahko varuje le pred običajnimi poplavami, pri “stoletnih” pa smo brez moči. Še več, nastala bi bistveno večja škoda, kot je seštevek manjših. Skratka, to je sizifovo delo. Pa ne ker znanja o tem ne bi bilo, gre za preprosto šahovsko igro, kjer kmet ne velja dosti.
            Pa ni tako le pri nas.
            Tudi v ZDA je šolski primer New Orleans.

            Sedaj pa to preslikajmo na finančno področje. Tudi tu se politično-finančni voditelji prizadevajo prekanalizirati čim več finančnih sredstev v banke, sklade, obveznice …. češ, da na ta način ublažimo nihanja trga in s tem povečamo varnost naših naložb in prihrankov.

            Pa je temu res tako?

            Nikakor ne! Nasprotno! Še večje možnosti je da vse skupaj zakockamo. Obnašamo tako kot naj bi se ladijski orkester na ladji Titanik, ki je veselo igral naprej, kljub temu da je ladja že tonila. Za nas velja, da kdor hoče videti, lahko vidi, da je kriza zelo blizu. Pahorjevo prizadevanje za odlog spoznanja, nam ni prav nič koristil, pač pa le uspaval. Pa ni vse tako brezishodno, kot bo na prvi pogled.

            Eni bodo krizo poskušali preživeti kot medvedi to je na račun maščobe, ki so je je nabrali čez poletje in jesen, drugi ki te nimajo, pa se bodo vdajali malodušju in stradali. Ker jim je sistem odvzel možnost prilagajanja, bodo prav ti največji nesrečniki. Obstaja pa še druga skupina ljudi, ki bodo krizo izkoristili kot izziv, ter uporabili vso intiligenco, da pridejo do maščobe bolj rejenih. Če bo država ohranila (točneje bi bilo: končno vzpostavila) svojo primarno vlogo, da bo delovala kot pravna država (se sliši kot floskula, kanede), ne bo prišlo do tega na anarhistično-revolucionarni način, ampak zdravo podjetniško. V krizah zmeraj potonejo dinozavri, na površje pa pridejo bolj gibčni in odporni. To odpornost pa ponekod načrtno gojijo, mi pa jo zatiramo. Tudi z zadnjimi ukrepi vlade, ki zagotavljajo, da se prav tako da živeti, ne da bi kaj delali, pa čeprav na račun zadolževanja. Priporočam vsem razmišljujočim, da ugotovijo, kakšne lastnosti imajo, ki jih bi še lahko izkoristili v prihajajočih časih. Da bi se kaj dosti zanašali na državo bi bilo samorilsko. Ima pa vsak pri sebi skrite adute, ki komaj čakajo, da pridejo na plano. Izkoristimo trenutek.

            Zgoraj sem skopiral del s katerim se ne strinjam. Preteklost se nam marsikdaj vrača, pa četudi kot farsa.

    • Joseph says:

      V Sloveniji damleo z naravo kot svinja z mehom . Misli postanejo stvari. Dokler v glavah ne bomo presegli skoraj neverjetne igre osebnih interesov pri posameznih projektih, se nam res ne pise dobro.

  3. Glas-ovir says:

    Če se bomo otresli srbskih gospodarjev in balkanskih manir, imamo upanje, da se izvlečemo v 10 letih. Kar zadeva regulativo in – predvsem – izvajanje le-te, pa imamo lahko v Avstriji enega redkih učinkovitih, racionalnih in realnih vzorcev. To pomeni, da morajo SDS, SD, LGV, SLS, DeSUS in NSi s potrebno samozavestjo, dostojanstvom in domoljubjem vzeti stvari v svoje roke. Če ne bo tako => adijo Slovenija, adijo kolikortoliko udobno življenje – adijo prihodnost naših otrok!

    • Lorax Lorax says:

      Slovenija od samostojnosti naprej krmari med mediteranskim in germanskim modelom upravljanja države, to pa se odraža tudi v gospodarski sliki. Zdaj je verjetno odločilnega pomena prepričati finančne trge, da s spremembami mislimo resno. Verjetno gre za zadnji poskus in ob neuspehu nove možnosti ne bomo več dobili.

  4. Pingback: Za enkrat še gre | Lorax

  5. Pingback: Slavna zgodovina Nove KBM | Lorax

  6. haapy yack says:

    hoj
    Ja. Najbrž ima kabal še nekaj skritih kart v rokavu? V Parih mesecih se bo to pokazalo. Vse vlade na svet se bodo letos znašle v velikih problemih. Konec leta naj bi sledil kolaps planeta! Zaradi Kitajske bodo v paniki pri J.P. Morgan Chase in Goldman Sachu! Kitajci bodo letos spustili v promet nekaj sto miljard dolarjev, s čimer bo investicijski kapital dosegel več kot 1000 miljar. Kitajska je leta 2016 kupila novih 600 ton zlata, kar jasno kaže na silovito sesutje svetovne rezervne valute dolarja kar bo privedlo do ogromni tektonskih ekonomskih premikov. Če se bo nadaljevalo s takim tempom izkoriščat prirodne resurse bo kmalu prišlo do ekonomskega kolapsa. Svet je na poti v katastrofo…
    čao

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>