Galski petelin lovi sapo

Dober mesec zatem, ko je Moody’s pod vprašaj postavil najvišjo kreditno oceno drugega gospodarstva evroobmočja, je v današnjem poročilu agencije ponovno zaznati grožnje Francoskim oblastem.

Tokratni tedenski posojilni pregled francoskemu vodstvu očita nizko gospodarsko rast za naslednje leto in državi napoveduje fiskalne težave. Francoska vlada je za prihodnje leto napovedala povečanje kosmatega družbenega proizvoda zgolj za odstotek. V primeru, da bi morali Francozi, tako kot druge opešane članice evroobmočja, reševati svoj bančni sistem pred sesutjem, bo galskemu petelinu hitro zmanjkalo sape. Moody’s z današnjimi opozorili povzema zgolj to, kar so finančni trgi napovedali že prejšnji teden, ko so pribitki na francoske obveznice, v primerjavi z nemškimi, pričeli strmo pot navzgor.

Francija v zadnjem času, v primerjavi z Nemčijo plačuje skoraj dvakrat višje obresti na svoj javni dolg, stroški dražjega zadolževanja pa utegnejo letos preseči tri milijarde evrov. Sredi decembra bo Moody’s ponovno ocenila kreditno sposobnost države, če pa sodimo po današnjem poročilu, se galskemu petelinu ne obetajo veseli prazniki.

Lorax

Avtor: Lorax

Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.
This entry was posted in Po svetu and tagged , , . Bookmark the permalink.

Komentarji: 2

  1. stef stef says:

    spoštovani lorax,
    k temu pismu me je poleg vašega teksta spodbudil opis vas kot osebnosti -”Lorax verjame v moč besed. Svet bo postal lepši le, če ga bomo spreminjali skupaj, pri tem pa verjeli, da resnica zmeraj zmaga, čeprav včasih z zamudo.”
    tudi sam sem prepričan v moč besed, pozitivna čustva in zdrav razum. mogoče bodo te strani brali še podobno misleči ljudje, ki bi namesto želje po izpostavljanju svojega ega podali še svoje, nove ideje za rešitev te nezavidljive situacije – krize v svetu.
    »…a ne gre samo za krizo, tako in tako moramo začeti razmišljati na nove načine, če ne bomo povsem uničili ekonomijo ter z njo človeško družbo in planetarno okolje.«
    to je bistvo preživetja današnjih in bodočih generacij. alternativna ekonomija pomeni postavitev drugačnih prioritetnih ciljev gospodarjenja (ekonomije). človeštvo mora čim prej narediti preobrat v razmišljanju in opustiti malikovanje denarja, delnic, takšnih in drugačnih finančnih instrumentov in začeti ceniti in ohranjati skupne dobrine ter začeti sodelovati pri njihovem upravljanju.
    sodelovanje pri upravljanju skupnih dobrin (zrak, reke, jezera, morja, obdelovalna zemlja, pašniki, gozdovi, pitna voda pod zemljo), soodgovornost in blaginja vseh ljudi so pravi okvir ekonomskega sistema prihodnosti.
    upravljanje s skupnimi dobrinami je slabo, ne glede ali z njimi upravlja država ali zasebniki. zato bi nadzor nad upravljanjem s skupnimi dobrinami morale imeti skupine, ki te dobrine tudi uporabljajo. uporabniki dobrin sami razvijejo učinkovite mehanizme za sprejemanje odločitev in za uveljavljanje pravil pri usklajevanju različnih interesov. ne država ne trg ne omogočata posameznikom, da dolgoročno vzdržujejo in produktivno izkoriščajo sisteme naravnih virov. niti popoln nadzor države niti absolutna prevlada trgov ne moreta razrešiti problema učinkovitega upravljanja s skupnimi dobrinami, kaj šele njihove pravične porazdelitve. manjše skupnosti in skupine ljudi, ki so medsebojno povezane, so lahko najboljši upravljalci dobrin, in to v dobro vseh. to ima lahko velik pomen tako za blaginjo ljudi, okoljsko ravnovesje ter posledično za svetovni mir.

    • Lorax Lorax says:

      stef stef,
      prav počastili ste me z vašim razmišljanjem. V marsičem se strinjam in verjamem, da v najinih pogledih na sodobnost nisva sama.

      Naj vseeno zapišem tudi zadržek; verjamem, da je upravljanje skupnih dobrin ena od ključnih nalog sodobne države. Ta mora braniti javni interes, ne pa, da je orodje v rokah peščice pohlepnih in kratkovidnih posameznikov. Končna maksima je vendarle, da smo država njeni državljani, ne pa tisti, ki smo jim začasno podelili mandat. Vse tvorbe, ki so to pravilo prekršile, so doslej še zmeraj klavrno končale na smetišču zgodovine.

      Naj si za konec sposodim besede Boba Marleya, primerne za današnji čas: »You can fool some people some time, but you can’t fool all the people all the time«.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>